WER, wenn ich schriee, hörte mich denn aus der Engel
Ordnungen? und gesetzt selbst, es nähme
einer mich plötzlich ans Herz: ich verginge von seinem
stärkeren Dasein. Denn das Schöne ist nichts
als des Schrecklichen Anfang, den wir noch grade ertragen,
und wir bewundern es so, weil es gelassen verschmäht,
uns zu zerstören. Ein jeder Engel ist schrecklich.
Kdo, če bi kričal, bi me pa slišal med trumami
angelov? A recimo, da bi me eden od njih
kar na lepem objel: skoprnel bi ob njem,
ki biva močneje. Kajti lepota je le
strahotnega ravno še znosni začetek
in občudujemo jo, ker se ji sploh ne zdi vredno,
da bi nas pokončala. Vsak angel je strašen.
… (Rainer Maria Rilke. Prevedel Kajetan Kovič. Mladinska knjiga, 1988.)
Who, if I cried out, would hear me among the Angelic
Orders? And even if one were to suddenly
take me to its heart, I would vanish into its
stronger existence. For beauty is nothing but
the beginning of terror, that we are still able to bear,
and we revere it so, because it calmly disdains
to destroy us. Every Angel is terror.
→ Rilkejeva pot med Sesljanom in Devinom v povečani resničnosti; produkcija: Raziskovalni center za humanistiko, Univerza v Novi Gorici in projekt EDUKA2: Čezmejno upravljanje izobraževanja. Urednica: Ana Toroš; zasnova sistema povečane resničnosti: Aleš Vaupotič; tehnična izvedba Sapiens.