Pogosta vprašanja:

1. Kakšne so naloge na pisnih kolokvijih iz fizike?
Med letom študentje pišejo štiri pisne kolokvije iz računskih vaj. Kolokviji zajemajo snov, ki jo študenti obravnavajo na vajah in predavanjih. Vsak pisni kolokvij vsebuje štiri naloge (tri obvezne in ena dodatna naloga), od tega tri obvezne zadostujejo za 100% izkupiček točk. Dodatna naloga lahko prinese še 33% dodatnih točk. Na posameznem kolokviju je torej mogoče zbrati do 133% točk. Kdor na primer na prvem kolokviju reši le dve nalogi in na drugem vse štiri, bo na ta način vseeno dosegel 100% skupni izkupiček iz teh dveh kolokvijev.

Naloge so računske, razporejene po zahtevnosti od najlažje do najtežje. Četrta, dodatna naloga je najtežja in običano zahteva bolj poglobljeno znanje. Sestavni del vsake naloge je tudi teoretično vprašanje, ki ima podanih več možnih odgovorov, od katerih je vsaj eden pravilen, pogosto pa je možnih več pravilnih odgovorov. Ta teoretična vprašanja v okviru vsake naloge preverjajo predvsem razumevanje teoretičnega dela snovi, tako da pri reševanju ne zahtevajo večjih računskih spretnosti. Praviloma je mogoče odgovor nanje najti s kratkim razmislekom ali kvečjemu z manjšim pomožnim računom.

2. Ali morajo študentje na kolokvijih in pisnih izpitih odgovarjati tudi na uprašanja iz teorije?
Da. Na na kolokvijih študentje rešujejo računske naloge, podobne tistim, ki jih rešujejo pri vajah, v okviru vsake naloge pa odgovarjajo na vprašanja za preverjanje teoretičnega znanja. Pri pisnem izpitu študentje rešujejo le računske naloge.

3. S čim si lahko pomagam pri pisanju kolokvija ali pisnega izpita?
Vsak študent ima lahko pri sebi pisalo, kalkulator ter en (plonk) list formata A4, na katerem si lahko po lastni izbiri v naprej zapiše vse, kar se mu zdi, da bi mu bilo v pomoč pri reševanju računskih nalog. Med pisanje pa ni dovoljeno uporabljati učbenikov, zbirk rešenih nalog, priročnikov ali druge literature.

4. Kako se ocenjuje pisni del izpita iz Fizike?
Ocena iz računskih vaj zajema ocene kolokvijev ter oceno seminarske naloge. Za pozitivno oceno je potrebno s kolokviji in seminarsko nalogo zbrati vsaj 50% točk, pri čemer uspešno pripravljena seminarska naloga prispeva do 10% točk k celotni vsoti. Kdor obveznosti iz vaj ne opravi med letom s kolokviji in seminarjem, mora opravljati pisni izpit iz računskih vaj. Na pisnem izpitu mora doseči vsaj 50% vseh možnih točk za pozitivno oceno.

5. Kdaj se lahko prijavim na ustni izpit?
Pogoj za pristop k ustnemu izpitu je pozitivna ocena iz vaj. Študent se mora prijaviti na izpit najmanj tri dni pred izpitnim rokom. Ustni izpiti študentje opravljajo posamično. Vsi prijavljeni se razporejedijo na proste termine, ki si na dan izpita sledijo v razmiku 30 minut. Razpored je na voljo v tajništvu šole. Če je prijavljenih študentov več, kot je predvidenih terminov v enem denevu, se študentje razporedijo na dodatne termine v naslednjem dnevu.

6. Kaj moram znati na ustnem izpitu iz fizike?
Predavatelj na ustnem izpitu preveri znanje študenta iz snovi, ki je bila obravnavana na predavanjih v celotnem šolskem letu. Vsa obravnavana področja (mehanika, termodinamika, elektrika in magnetizem, optika in poglavja iz moderne fizike) so enako pomembna. Za pozitivno oceno je potrebno pokazati zadovoljivo znanje iz vsakega od omenjenih področji. Običajno traja ustni izpit do pol ure.

7. Ali morajo študentje na ustnem izpitu reševati tudi računske naloge iz vaj?
Ne. Na ustnem izpitu študentje ne rešujejo računskih nalog, ampak odgovarjajo na vprašanja iz teorije.

8. Kako se ocenjuje ustni del izpita iz Fizike?
Končna ocena pri predmetu fizika je ena sama in je sestavljena iz ocene ustnega izpita in iz ocene iz računskih vaj. Obe oceni morata biti pozitivni in se v skupni oceni obravnavata enakovredno.

E-mail:iztok.arcon@p-ng.si Zadnja sprememba: 21-feb-03